Ta notranji glas, ki nas nenehno opozarja na naše pomanjkljivosti in napake, je oblika samokritike, ki lahko močno vpliva na naše čustveno stanje in naša življenja.

Samokritika je lahko globoko zakoreninjena v našem vedenju in pogosto izhaja iz preteklih izkušenj, pričakovanj družbe ali notranje želje po popolnosti. Na prvi pogled se morda zdi, da nam ta kritični glas pomaga pri izboljšanju ali doseganju višjih ciljev, vendar resnica pogosto nasprotuje tej domnevi. Pretirana samokritika nas v resnici oslabi, znižuje našo samozavest in nas vodi v občutke sramu, tesnobe in depresije. Če se zalotimo, da se nenehmo kritiziramo s strogimi mislimi, je morda čas, da razmislimo o iskanju pomoči skozi psihoterapijo.

Zakaj je samokritika tako uničujoča?

Naš notranji kritik pogosto deluje iz nezavednih vzorcev, ki smo jih razvili skozi otroštvo in pretekle izkušnje. Zdi se, kot da nas ta glas ščiti pred neuspehom ali razočaranjem, vendar nas dejansko zadržuje v nenehnem ciklu negativnih misli in samoobsojanja. Ko smo preveč kritični do sebe, postanemo ujeti v spiralo, kjer vsaka napaka ali neuspeh pomeni, da z nami nekaj ni v redu. Sčasoma to vodi v občutek nemoči, zmanjšano samozavest in oddaljenost od lastnih čustev. Psihoterapija je eden od načinov, kako prepoznati ta vzorec in raziskati njegove vzroke. S pomočjo terapevta lahko raziščemo, zakaj smo postali tako kritični do sebe in razvijemo nove načine razmišljanja, ki nas podpirajo namesto obsojajo. 

Sočutje do sebe

Eden od učinkovitih načinov, kako premagati pretirano samokritiko, je razvijanje sočutja do sebe. Sočutje do sebe pomeni, da smo prijazni do sebe, kadar se soočamo z neuspehi in težavami, namesto da se kaznujemo z ostrimi obsodbami. Kot pravi raziskovalka Kristin Neff: »Sočuje do sebe vključuje, da se do sebe obnašamo enako prijazno in razumevajoče, kot bi se do prijatelja, kadar nam spodleti ali se soočimo z bolečimi izkušnjami«. Sočutje do sebe ni isto kot samopomilovanje. Ne pomeni, da si dajemo proste roke za vse napake ali da ne prevzemamo odgovornosti za svoja dejanja. Gre za to, da sprejmemo lastne nepopolnosti, brez da se obsojamo. Ko smo sočutni do sebe, prepoznamo, da je človeška narava nepopolna in da smo vsi kdaj ranljivi. To zavedanje nam omogoča, da se z večjo lahkotnostjo soočimo s težavami in da se bolj učinkovito spopademo s svojimi napakami.

Kako vam lahko psihoterapija pomaga?

Psihoterapija vam ponuja varen prostor, kjer lahko raziskujete, zakaj ste strogi do sebe in kako vas samokritika omejuje. Terapevt vam lahko pomaga razviti orodja za prepoznavanje teh negativnih misli in vas vodi skozi učenje sočutja do sebe. Proces ni hiter, vendar je lahko osvobajoč. Ko se naučimo biti prijaznejši do sebe, se začnejo spreminjati tudi naši odnosi, saj postanemo bolj odprti, manj obrambni in bolj povezani s svojimi čustvi.